Mejna osebnostna motnja; kaj je in kako jo prepoznati (1. del)

Mejna (borderline) osebnostna motnja (BPD) je pogosto popolnoma napačno razumljeno stanje duševnega zdravja, in je pogosto zamenjano z bipolarno motnjo. V resnici je popolnoma drugačna duševna bolezen. Vzemite si nekaj minut, da preberete spodnja dejstva in bolje razumete mejne motnje osebnosti, skupaj z ljudmi, ki živijo z njo. Teh je med nami kar do 8%, kar ni malo, glede na to, da je duševnih motenj res veliko.

1. Mejna motnja osebnosti pogosto povzroča simptome, kot so ekstremne spremembe v razpoloženju in negotovost glede tega, kako bo v določenem trenutku oseba gledala nase in na druge ljudi.

Osebe z BPD imajo težave pri uravnavanju čustev, spreminjajočem občutku o sebi in vzorcu intenzivnih, nestabilnih odnosov. Motnja v ​​svojem bistvu vpliva na to, kako oseba misli in čuti o sebi in drugih v tolikšni meri, da moti vsakdanje življenje bolnika in vseh oseb okoli njega.

Psihiatrični priročnik, ki ga strokovnjaki za duševno zdravje uporabljajo za diagnosticiranje duševnih bolezni, zahteva, da ima oseba vsaj pet od naslednjih simptomov, da lahko postavijo diagnozo mejne osebnostne motnje.

  1. Globoko prizadevanje, da ne bi bili zapuščeni (dejansko ali namišljeno)
  2. Nestalen in nestabilen odnos in pogled na osebo, ki se giblje med ljubeznijo (idealizacijo) do sovraštva ali jeze (devalvacije).
  3. Slab ali nestabilen občutek do samega sebe.
  4. Impulzivno in nevarno vedenje na vsaj dveh področjih, kot je zapravljanje visokih zneskov denarja ali nevarni spolni odnosi.
  5. Samopoškodovanje ali samomorilno vedenje/grožnje
  6. Ekstremne spremembe v razpoloženju, ki običajno trajajo nekaj ur.
  7. Občutek praznine.
  8. Nenadzorovana jeza.
  9. Občutek, da je oseba odrezana od sebe ali resničnosti.

Možno je, da se pojavijo kombinacije teh simptomov in da oseba kljub temu nima mejne motnje osebnosti. Znaki morajo biti izredni in obstojni, da izpolnejo merila za motnjo.

Na primer, ljudje z BPD ne doživljajo le sprememb v razpoloženju. Te spremembe razpoloženja so na vsakodnevni ravni lahko tako hude, da se bolniki čutijo premagane, kot bi jih spodnesel množični val čustev. Po mnenju inštituta za duševno zdravje je sprožilni element za te skrajne čustvene reakcije lahko zelo majhen, kot je ta, da mora ljubljena oseba za par dni na poslovno pot.

Drug primer, veliko ljudi, ki ne trpijo za mejno osebnostno motnjo, se boji, da jih bodo ljudje, ki so jim pri srcu, zapustili. Bojijo se tudi ljubezni in vse to ima za posledico, da bojo ljudje z BPD takšne ljudi, ljudi, ki jih imajo radi, odrivali iz svojega življenja.

2. Mejna osebnostna motnja in bipolarna motnja nista ista stvar.

Delita si nekaj pomembnih podobnosti, in sicer, da bipolarna motnja prav tako povzroča ekstremne spremembe v razpoloženju in vedenju. Vendar so te spremembe predvsem spremembe med depresivnimi in maničnimi epizodami (ko imajo ljudje nenormalno povišano, energetsko razpoloženje) ali hipomaničnimi epizodami, ki vključujejo nenavadno visoko raven energije in aktivnosti. Tudi strah pred zapuščenostjo in nestabilni osebni odnosi, ki so tipični za BPD, niso v diagnostičnih merilih za bipolarno motnjo.

3. Osebe z BPD so zaradi mešanice intenzivnih čustev in impulzivnosti izpostavljene povečanemu tveganju za samopoškodovanje in samomor.

Samopoškodovanje, samomorilska nagnjenja in tvegana vedenja so pogosta med osebami z BPD. Splošno sprejeta številka, ki jo navaja psihiatrično združenje, ocenjuje, da bo 8 do 10 odstotkov ljudi z BPD naredilo samomor in ta številka je tragično visoka. Ob tem je treba upoštevati, da je stopnja poskusov samomora tako visoka (nekateri viri kažejo, da je od 60 do 70 odstotkov), število dokončanih samomorov pa je na srečo nižje, kot bi lahko bilo.

Ljudje z BPD se lahko “zatečejo” v samopoškodovanje, ker ob tem občutijo takojšnje olajšanje svojih negativnih čustev, pojasnjuje psihiater. Podobno lahko nekdo poskuša narediti samomor kot impulzivno sredstvo za spopadanje z globokim čustvenim trpljenjem, ki ga lahko povzroči BPD.